O meni

Rojen sem bil 2.8.1960 v Šmarju pri Jelšah. Spominjam se otroških let in življenja v povsem drugačnem času, v skromnosti, kjer smo otroci morali namesto igre pomagati pri delu, ko še nismo imeli elektrike.

Šolanje:

Nato smo se preselili v Zgornjo Savinsko dolino, v Gornji grad, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Življenje se je nekoliko izboljšalo, a na srednje veliki hribovski kmetiji je imelo delo prednost pred šolo. V šolo sem hodil rad, saj sem se takrat spočil od težkega dela, pa tudi drugače mi ni delala težav, saj sem bil zelo dober učenec. Po osnovni šoli je razrednik uspel prepričati starše, da sem šel v gimnazijo pedagoške smeri v Celje. Tu sem se poleg šole ukvarjal z vsem mogočim: s športom, kulturo, lutkarstvom… Bil sem član najboljše amaterske lutkovne skupine v Sloveniji v letu 1978, nastopal na vseh kulturnih prireditvah v šoli in v dijaškem domu, igral v gledaliških igrah, bil zelo dober športnik, predvsem v atletiki in rokometu. Po gimnaziji sem se težko odločil kaj bi šel študirat, saj sem bil uspešen na kar nekaj področjih. Vleklo me je na Akademijo za gledališče, film in televizijo, a sem se na koncu odločil za študij obramboslovja in politologije na takratni FSPN. Po koncu študija sem se zaposlil na svoji bivši gimnaziji kot profesor obrambe. Delo z mladimi dijaki je bilo lepo, vendar mi je čez leta postalo preveč rutinsko in enolično, pa tudi obrambo kot šolski predmet so leta 1991 ukinili.

Vojaška kariera

Nekaj dni pred osamosvojitveno vojno sem se pridružil Teritorialni obrambi, se tam zaposlil in aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Moja naloga je bila pozivati vojake Jugoslovanske vojske v vojašnicah na predajo in velikokrat so sovražnikovi ostrostrelci merili name. Toda takrat se nisem zavedal kaj bi se lahko zgodilo. Ob koncu vojne sem bil odlikovan z bronastim znakom Generala Majstra za vojne zasluge. Ostal sem v Slovenski vojski in opravljal naloge Pomočnika poveljnika Zahodno Štajerske pokrajine kot major. Leta 1997 sem postal načelnik Športne šole pri General Štabu SV kot podpolkovnik. Organizacijsko in vsebinsko sem postavil šolo na noge. Najbolj znan projekt šole je bil poseben način služenja vojaškega roka za vrhunske športnike, kjer so športniki poleg usposabljanja tudi trenirali. Tako niso prekinjali svoje športne poti. Ker je v določenih sistemih tako, da preveč uspešni niso všeč nadrejenim in to je za vojsko še posebej značilno, so športno šolo reorganizirali, jaz pa sem leta 2003 odšel za podsekretarja na civilni del Ministrstva za obrambo, kjer sem prevzel vodenje oddelka za upravljanje z nepremičninami. Na to delo nimam najlepših spominov, saj je bilo zame vse preveč improvizacije in premalo reda, pa še samoiniciativnost in nove ideje niso bile zaželjene. Sem se pa naučil veliko novega, kar mi je koristilo v bodočnosti. Zato sem odšel za kratko nazaj v Slovensko vojsko na mesto namestnika šole za tuje jezike. Leta 2006 pa sem sprejel povabilo župana Mestne občine Celje in postal direktor Poklicne gasilske enote Celje.

Celje

Tu sem poklicno in človeško popolnoma zaživel, saj gre za humanitarno poslanstvo gasilcev, pa tudi vse moje sposobnosti so lahko prišle do izraza. Zgradili in ustvarili smo močan kolektiv, ki se zaveda svoje vloge pri reševanju ljudi, materialnih dobrin in varovanju narave. V treh letih je Poklicna gasilska enota postala kadrovsko in materialno popolnjena, strokovno usposobljena in visoko motivirana enota, primerljiva z najboljšimi v državi.

Z družino živim v enodružinski hiši, ki smo jo kupili na Ostrožnem, 2 km iz centra Celj,a v mirnem okolju s prijaznimi ljudmi.

Rokomet

Od leta 1984 se ukvarjam z rokometnim sojenjem, kjer sem dosegel najvišji mednarodni nivo. V karieri, ki jo počasi zaključujem, sem sodil preko 1400 tekem vseh nivojev, od tega tudi na Olimpijskih igrah 2004 v Atenah, na dveh moških svetovnih prvenstvih, na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah, sedem finalov evropskih pokalov, od tega tudi finale moške in ženske lige prvakov ter superpokal.

Prosti čas

V prostem času rad potujem, najbolj zanimiva so bila potovanja po Kitajski, dvakrat po ZDA, po Afriki in po evropskih mestih in deželah. Rad pa bi obiskal še Južno Ameriko in Avstralijo.

Že dolga leta sem krvodajalec, najbolje se počutim med preprostimi ljudmi, kjer ni sprenevedanja in hlastanja po bogastvu.

Rad se ukvarjam z športom, največ tečem, igram tenis in košarko s prijatelji. Gibanje je najboljša skrb za zdravje.

Ko sem doma uživam v urejanju vrta. Veselje mi pomeni vrtni kamin, kjer nastajajo specialitete za prijatelje, kot so žar, podpeka, kuhanje golaža v kotličku. Zato vedno komaj čakam, da se zima umakne in sonce ogreje zemljo.

Politika

Delo v politiki, s katerim sem pričel v letu 2007 mi pomeni priložnost, da bi lahko pomagal ljudem, da bi živeli lepše, boljše in v bolj čistem in prijaznem okolju.